Terça, Abril 16, 2024
Total visitors: 766366

Presidente Board Organizasaun Rede Feto Timor-Leste, Yasinta Lujina hateten iha ambitu kampania loron 16 aktivismu kontra violensia hasoru feto tinan 2020, sira halo atividade marsa hodi mobiliza komunidade iha Suku Comoro atu sira hamrik proteje sira nia familia no komunidade husi violensia oioin.

Presidente Board Organizasaun Rede Feto Timor-Leste, Yasinta Lujina hateten iha ambitu kampania loron 16 aktivismu kontra violensia hasoru feto tinan 2020, sira halo atividade marsa hodi mobiliza komunidade iha Suku Comoro atu sira hamrik proteje sira nia familia no komunidade husi violensia oioin.

Nia dehan, ema hotu-hotu iha responsabilidade atu halo asaun hamutuk hodi hapara violensia hasoru feto no labarik tanba tempu ona atu komunidade sira mak tenke hamrik hodi proteje sira nia hela fatin.

“Ami hili area Comoro tanba ita hatene katak, tinan ida ne’e 2020, akontese kazu violensia kontra feto oioin iha fatin barak, maibe iha area Comoro nian identifika iha kazu liu husi tolu hanesan kazu omesidiu, kazu abuzu seksual ba minoridade, kazu omesidiu iha Rai Kotu no kazu ikus koko oho namorada. Ne’ebe ita hare area ida ne’e ita hakarak hamutuk sensibiliza komunidade katak sira rasik tenke proteje sira nia hela fatin atu violensia sira ne’e labele akontese tan iha sira nia hela fatin,” nia hateten iha servisu fatin Kaikoli, Dili.

Nia dehan, depois independensia to’o agora, violensia hasoru feto no labarik feto kontinua registu makas iha tribunal sira no barak mos la halo keixa tanba sosiedade agora hasoru problema sosial oioin, ne’ebe halo sira labele jere sira nia aan atu hasoru situasaun sira ne’e.

Nia hatutan, problema sosial sira hanesan fiar kultura patriarkal, ne’ebe mane mak domina iha foti desizaun sira, intrepretasaun ba tradisaun barlaque ne’ebe laloos, no ekonomia. Situasaun sira ne’e kontribui makas ba hamosu violensia hasoru feto no labarik feto iha familia no komunidade ni let.

Nia informa, sira mos sei organiza workshop ida hodi mobiliza foinsa’e mane sira atu sai autor ba promove direitu feto no hapara violensia hasoru feto no labarik feto. No halao mos kompetisaun diskursu publiku nian kona ba promove direitu feto no hapara violensia hasoru feto iha rai laran.

Kada tinan iha loron 25 Novembru to’o 10 Dezembru, instituisaun estado no organizasaun sosiedade sivil sira halao kampanha nasional atu sensibiliza publiku kona ba direitus humanus no direitu feto nian atu komunidade sira bele moris harmonia iha sosiedade laiha diskriminasaun no violensia.

Iha parte seluk, Membru Parlamentu Nasional, Deputado Sabino Soares Guntur hateten organizasaun feto, instituisaun estado, no ema hotu preokupa kona ba violensia hasoru feto, maibe dala barak lahare konseitu sosial ne’ebe influensia problema hira ne’e iha sosiedade.

“Sosiedade hotu, organizasaun no instituisaun estado hotu iha kibi’it atu identifika problema sira ne’e hotu, tenke hamosu lei ruma no kria kondisoens ruma hodi minimiza,” nia hateten.

Nia dehan, laiha ema ida mak hamrik mesak halo problema tanba sosiedade ne’e iha feto no mane. Entaun, nia haktuir, presiza buka hatene no identifika problema, laos fo sala ba parte ida deit.