Quinta, Abril 25, 2024
Total visitors: 766366

Reprezentante United Nations Population Fund (UNFPA), iha Timor-Leste, Pressia Arifín-Cabo hateten ajensia ne’e sei mobiliza rekursu apoia governu buka tuir kauza bebé barak mate iha inan nia kanotak molok tuur ahi, hodi halo prevensaun tanba kazu ne’e rejista aas iha fasilidade saúde sira iha Timor-Leste.

Reprezentante United Nations Population Fund (UNFPA), iha Timor-Leste, Pressia Arifín-Cabo hateten ajensia ne’e sei mobiliza rekursu apoia governu buka tuir kauza bebé barak mate iha inan nia kanotak molok tuur ahi.

Nia konsidera problema ne’e sériu tebes no presiza ema hotu konsiente katak kestaun ne’e urjente atu haree.

“Ita tenke hatene tanba sa labarik sira barak mate iha inan nia kanotak. Ba UNFPA ida-ne’e kestaun ida ne’ebé urjente tebes la’ós de’it númeru labarik mate, maibé tanba sa sira mate. Dadus hatudu maioria kazu bebé sira mate iha inan nia kanotak, UNFPA sei foti asaun buka tuir kauza husi labarik sira mate iha inan nia kanotak no ha’u espera ita hotu konsente ida-ne’e akontese iha Timor-Leste,” nia hateten hafoin halo vizita ba Sentru Kuidadus Emerjénsia Obstetriku no Neonatal-Báziku (KEmON-B) iha Munisípiu Liquiçá.

Nia dehan kuidadu antenatal ne’ebé kualidade ba inan isin-rua sira importante tebes atu deteta sedu komplikasaun isin rua nian no halo jestaun ba komplikasaun sira-ne’e hodi prevene mortalidade inan no bebé.

Nia hateten importante mós valoriza papel laen sira nian ba kuidadu ante natal tanba laen mak ajente primeru iha familia atu apoia no suporta feen durante gravides no asegura kondisaun inan no bebé diak.

Enkuantu, Mediku Jeral iha Sentru Kuidadus Emerjénsia Obstetriku no Neonatal-Báziku (KEmON-B) Liquiçá Villa, Doutór Manuel Moruk informa durante tinan 2022, sira fó atendimentu partu ba inan isin-rua na’in 633. Husi númeru ne’e la rejistu inan mate, maibé iha bebé na’in 18 mak mate.

Nia dehan bebé nain 18 ne’e na’in 3 mate durante inan iha prosesu tuur-ahi no na’in 15 mak mate iha inan nia kanotak antes tuur-ahi.

“Nia kauza bele ita-nia antenatal ladun adequadu no bele mós inan sira hetan moras infesaun bele kauza ba bebé mate iha inan nia kanotak,” nia hateten.

Nia haktuir sira mós refere inan na’in 85 mai Hospital Nacional Guido Valadares (HNGV) tanba komplikasaun hanesan anemia presiza transfusaun ran no tensaun aas halo istika aan makaas tenke lalais hodi salva bebé.

Iha parte seluk, Mádiku Espesialista Obstetriku, José António Gusmão hateten bebé mate iha inan nia kanotak ne’e multi kauza, bele abnormalidade no tanba moras infesaun sira hanesan sifilis, hepatitis, TBC inklui mós kondisaun seluk tensaun aas, anemia bele kontribui ba bebé mate iha inan nia kanotak.

“Agora iha ita-nia estatístika hatudu inan isin-rua barak mós iha moras infesaun hanesan hepatitis, sifilis, tuberkolouse ne’e kauza ida. Kondisaun moras seluk tensaun alta, anemia ne’e mós kontribui,” nia hateten.

Nia hateten iha Timor-Leste moras tensaun alta barak no problema malnutrisaun ba inan isin-rua sira aas tanba ne’e importante tebes atu eleva kualidade kuidadu antenatal atu bele halo detensaun sedu no halo jestaun ba problema sira-ne’e hodi prevene bebé mate iha inan nia kanotak.